Opredelitev pozornosti: pozornost je proces usmerjenosti oziroma osredotočenosti na omejeno število dražljajev.

Dejavniki pozornosti, npr.:

• velikost dražljaja: večji kot je dražljaj, prej pritegne pozornost; medved v ospredju zaradi svoje velikosti takoj/prej pritegne pozornost;
• čustva: usmerjajo pozornost; bolj smo pozorni na tisto, kar je za nas čustveno pomembno; Maji se zdijo polarni medvedi, posebej mladički, zelo ljubki, zato je postala takoj pozorna na mladička, ki je ogrožen;
• motivi, interesi: usmerjajo pozornost; tisti, ki jih zanimajo klimatske spremembe ali so zaskrbljeni zaradi njih, bodo prej/bolj/dlje pozorni na sliko; Majo zanima, kaj se dogaja s polarnimi medvedi v zvezi s podnebnimi spremembami;
• izkušnje in znanja: vplivajo na to, na kaj smo pozorni; tisti, ki imajo več izkušenj in znanja o problemih v zvezi klimatskimi spremembami, bodo ob brskanju po internetu prej in hitreje opazili, in tudi razumeli sporočilo, ki ga daje slika.

Dejavniki pozornosti s primeri oglaševanja, npr.:

• pogostost ponavljanja: po vsakih poročilih se na ekranu izpiše sporočilo o nevarnosti toplotnega segrevanja, saj tudi če so dražljaji šibki in se pojavljajo pogosto, zbudijo pozornost;
• spreminjanje dražljajev: v oglasu se med prikazovanjem lepe pokrajine prikaže slika z mrtvo ptico sredi naftnega madeža, saj tako oglasno sporočilo predstavlja spremembo, zato ga takoj/hitro opazimo;
• gibanje dražljajev: s sosledjem barvnih napisov in slik onesnaženega okolja bi ljudi opozarjali na posledice onesnaževanja, saj hitreje opazimo premikajoče se predmete, besede;
• intenzivnost dražljaja: z glasnimi zvoki ali intenzivnimi barvami v oglasu pritegnemo pozornost gledalca, ki bi sicer preskočil oglas.

Presoje in pojasnitve zavajanja potrošnikov pri oglaševanju, npr.:

• oglasi uporabljajo intenzivne barve, glasne zvoke, da pritegnejo pozornost: tako z intenzivnimi dražljaji prekrijejo šibke, ki so lahko enako ali celo bolj pomembni;
• oglasi se vztrajno ponavljajo: napačno sklepamo, da so zato bolj pomembni;
• oglasno sporočilo vpliva na najpogostejše in pomembne motive: obljublja tisto, kar hočemo slišati, imeti ali biti;
• načrtno povezovanje oglaševanega izdelka z za nas pomembnimi željami: zato za nas ta izdelek postane bolj pomemben, čeprav z željami v resnici nima povezave;
• namenoma vplivajo na temeljno potrebo po varnosti: v oglasnem sporočilu spodbujajo in poudarjajo ogroženost;
• izkoriščajo pomanjkljivo znanje: manj poučeni zato prej verjamejo oglasnemu sporočilu.