Poimenovanje in opredelitev:

• iluzije: zmotne zaznave (razlage) zunanjih dražljajev; zmotne zaznave, pri katerih dražljaje iz okolja napačno organiziramo in/ali interpretiramo;
• halucinacije: zmotne zaznave brez dražljajske osnove; zmotne zaznave, ki nimajo podlage v dražljajih v okolju, temveč jih izzovejo nenormalni procesi v centralnem živčnem sistemu.

Primer iluzije (npr.): Ajda je pred koncertom v dvorani za seboj zaslišala svoje ime, pogledala je nazaj in videla, da ima moški v rokah zgibanko, ki napoveduje arijo iz opere Aida, in je to polglasno omenil svoji spremljevalki. Iluzija – povzročila jo je podobnost v izgovorjavi imen.

Primer halucinacije (npr.): Moški je na ulični prireditvi zaužil halucinogeno drogo. Med množico je zagledal ogromnega zmaja, ki bruha ogenj proti njemu. Ljudje okrog njega seveda niso videli zmaja. Halucinacija – povzročila jo je droga (delovanje na živčni sistem).

• prizadetega primemo za roko ali ga objamemo, da mu dajemo občutek varnosti in oporo – s tem zmanjšamo raven aktivacije in omogočimo stvarno zaznavanje;
• s prizadetim se pogovarjamo, da ga preusmerimo k pozitivni izkušnji in ga opogumimo – vplivamo na večjo realnost zaznavanja;
• če se zmotna zaznava pojavi v temnem prostoru, prižgemo luč in prizadeti vidi, da v prostoru ni nič zastrašujočega (pokažemo mu neskladje med okoliščinami in zmotno zaznavo);
• odstranimo predmet, ki je povzročil zmotno zaznavo, da se bo oseba umirila in začela razumevati svojo zmoto;
• pokličemo reševalce (strokovno pomoč), ki bodo poskrbeli za prevoz osebe v ambulanto nujne medicinske pomoči, če je popila preveč alkohola ali se predozirala z drogo.