V življenju pogosto doživljamo frustracije, konflikte in stres.
Opredelite pojem frustracija in pojem (notranji) konflikt ter navedite tri dogodke (pojave), ki lahko človeku povzročijo stres.
Frustracija: frustracija je doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji.
Notranji konflikt: konflikt je doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo.
Dogodki, ki lahko povzročijo stres (primeri): menjava službe, hrupno okolje, naravna nesreča, čakanje v vrsti, smrt bližnjega, zahteven učni program, ocenjevanje znanja, finančna stiska, rojstvo otroka, poroka.
Razložite, zakaj lahko enak dogodek (pojav) nekomu povzroči dober stres (eustres), drugemu pa škodljiv stres (distres). S primerom ponazorite vedenje dijaka v konfliktni situaciji pri odločanju za študij, ki je zanj ambivalentni cilj. Pri tem poimenujte vrsto konflikta.
Razlaga eustres/distres: dogodki in razmere niso stresni sami po sebi – odvisno je, kako jih človek doživlja, kako oceni zahteve okolja in lastne sposobnosti, da bi te razmere obvladal. Če oceni, da so njegove sposobnosti večje od zahtev, doživlja eustres; če oceni, da so zahteve okolja večje od njegovih sposobnosti, doživlja distres.
Primer ambivalentnega konflikta: Lara je dijakinja četrtega letnika gimnazije in jo privlači študij medicine. Večkrat prisluhne televizijskim poročilom o nepravilnostih v zdravstvu in razlaga sestri, da jo študij medicine odbija. Po drugi strani pa si predstavlja sebe kot kirurginjo, misel na to jo zelo privlači. Bliža se čas, ko bo morala oddati obrazec za izbiro študija, in še vedno ne ve, kako bi se odločila.
Vrsta konflikta: konflikt približevanje – izogibanje (konflikt plus/minus; konflikt +/–).
Presodite in pojasnite tri dejavnike, ki lahko pripomorejo k temu, da se človek v konfliktnih situacijah (vsaj delno) obvaruje pred škodljivim stresom.
- visoka osebnostna čvrstost: oseba vidi v konfliktnem položaju izziv, dejavno se loti razreševanja problema, zaveda se, da ima vpliv na izid dogajanja, in to ji pomaga ohranjati duševno ravnotežje;
- visoka frustracijska toleranca: oseba v konfliktnem položaju dlje časa vzdrži pritisk in ostane mirna, lažje se konstruktivno loti rešitve problema;
- izkušnje spoprijemanja s konfliktnimi položaji: oseba, ki je že večkrat uspešno obvladala konfliktni položaj, si je zvišala osebnostno čvrstost, lažje se upre distresu;
- poznavanje uspešnih načinov reševanja notranjih konfliktov: oseba se zna umiriti, premisliti o nastalih okoliščinah in konstruktivno pristopiti k reševanju;
- osebnostne lastnosti (npr. čustvena stabilnost, optimističnost): oseba v konfliktnem položaju ne niha v razpoloženju, zaupa vase, pogumno se odloči in ohranja pozitivno mišljenje;
- podporno družinsko okolje: oseba zaupa družinskim članom, se posvetuje z njimi glede svojih odločitev, to ji daje občutek varnosti in pomaga ohranjati notranje ravnotežje.