Ljudje se na duševne obremenitve lahko odzivamo konstruktivno ali nekonstruktivno in pri tem uporabljamo različne obrambne mehanizme.
Navedite in opišite tri načine nekonstruktivnega spoprijemanja z življenjskimi težavami.
- Agresivno vedenje: oviro sicer lahko premagamo, vendar pri tem oviramo druge ljudi pri zadovoljevanju njihovih potreb; navadno gre le za sproščanje nakopičenih frustracijskih napetosti.
- Regresija: uporabljamo oblike vedenja, ki so značilne za nižjo starost; vedenje, ki je bilo nekoč uspešno (ihtenje, panično kričanje, cmeravost …).
- Beg pred oviro: z oviro se ne spoprimemo, ampak se izogibamo neprijetnim okoliščinam.
- Prehitra vdaja: nismo vztrajni, ampak vržemo puško v koruzo.
- Utišanje neprijetnih čustev: utišamo neprijetna čustva s čezmernim pitjem, hrano, delom …
Ponazorite obrambne mehanizme zanikanja, potlačitve in projekcije na primerih družinskega življenja. Pri vsakem primeru razložite, zakaj je ta obrambni mehanizem lahko negativen.
- Zanikanje: sin je že nekaj časa neopravičeno odsoten od pouka in se grdo obnaša do učiteljev. Razredničarka želi staršem predočiti probleme, vendar ji ne verjamejo, saj je zanje »zlati fant«. Negativnost: ne priznavamo si neprijetne resnice, zatiskamo si oči pred problemi, ki pa vseeno ostajajo.
- Potlačitev: hčerka je doživela neprijetno ločitev staršev v otroštvu; boleče spomine je pozabila, vendar je pozneje v življenju imela težave pri vzpostavljanju partnerskega odnosa. Negativnost: problem uhaja v zavestni del in povzroča čustvene težave, ki jih ne moremo nadzorovati.
- Projekcija: »Ne prenesem, da preklinjate,« oče kar naprej govori otrokom, pri razgovoru z odraslimi pa sam pogosto uporablja kletvice. Negativnost: lastne pomanjkljivosti pripisujemo drugim, s tem izgubljamo verodostojnost v očeh drugih.
Presodite in utemeljite, kateri dejavniki vplivajo na to, kako konstruktivno se bomo spoprijeli z duševnimi obremenitvami.
- Frustracijska toleranca: posamezniki z visoko frustracijsko toleranco prenesejo več obremenitev in se tudi ob hujših težavah odzovejo konstruktivno.
- Osebnostna čvrstost: bolj osebnostno čvrsti ljudje prenesejo več obremenitev in izbirajo bolj konstruktivne načine reševanja problemov.
- Čustvena stabilnost: čustveno stabilnejši ljudje so odpornejši proti frustracijam, so bolj umirjeni, lažje nadzorujejo čustva in zaupajo vase.
- Samopodoba, samospoštovanje: oseba z nižjim samospoštovanjem bo prej podvomila o sebi, obupala in njeno spoprijemanje bo manj konstruktivno.
- Poznavanje uspešnih načinov spoprijemanja, izkušnje: posameznik, ki pozna uspešne načine spopadanja s težavami ali je imel pozitivne izkušnje z nekim načinom reševanja težav, bo te načine uporabil tudi v prihodnosti.