Lana in Azra sta prijateljici in redno obiskujeta trening rokometa. Azra hodi na trening predvsem zato, ker bi rada razvila svoje talente in postala profesionalna rokometašica. Lana pa hodi na trening bolj zaradi družbe soigralk, s katerimi se druži tudi po treningu.
Opišite eno značilnost osnovnih potreb in eno značilnost višjih potreb v hierarhiji po Maslowu. Poimenujte kategorije potreb, ki ju želita zadovoljiti prijateljici v zgornjem primeru, in ju ustrezno uvrstite v osnovne ali višje potrebe.
Značilnosti potreb (npr.):
- osnovne potrebe: naše vedenje usmerjajo tako dolgo, dokler jih ne zadovoljimo; za zadovoljevanje nižjih potreb vedno potrebujemo druge ljudi; mlajši kot je človek, pomembnejše so zanj te potrebe; pomembne so za preživetje …
- višje potrebe: omogočajo osebnostno rast; za zadovoljevanje teh potreb ne potrebujemo drugih ljudi …
Potrebi prijateljic in uvrstitev:
- Azra: potreba po samoaktualizaciji / višje potrebe
- Lana: potreba po ljubezni in pripadnosti / osnovne potrebe
Poimenujte še tri druge potrebe iz hierarhije po Maslowu, ki jih športnik lahko zadovolji s športnim udejstvovanjem, in opišite, kako jih zadovolji. Ponazorite situacijo, ki potrjuje hierarhijo potreb po Maslowu, ko Azra ne bi mogla zadovoljiti potrebe po razvoju svojih talentov.
Tri druge potrebe in opis zadovoljitve (npr.):
- fiziološke – z gibanjem;
- potreba po spoštovanju – ko zmaga;
- kognitivne – ko se nauči o psihološki pripravi ali dopingu.
Ponazoritev situacije, ki potrjuje hierarhijo (npr.):
- Azra zvečer ne bi mogla zaspati, zato se zjutraj zbudi utrujena. Ker nima zadovoljene osnovne fiziološke potrebe, na tekmi ne more pokazati svojih talentov.
Presodite in pojasnite, katere potrebe ima lahko otrok zadovoljene v večji ali manjši meri v družinah z različnim vzgojnim stilom (skupaj štiri presoje s pojasnitvami za tri vzgojne stile).
Presoje in pojasnitve (npr.):
- Potreba po varnosti je lahko v večji meri zadovoljena v družini z avtoritativno vzgojo, ker starši postavljajo smiselne meje in tudi vztrajajo, da jih otrok spoštuje; v manjši meri je lahko zadovoljena v družini s permisivnim vzgojnim stilom, saj otrok v takšni družini nima omejitev, otroku je dopuščeno skoraj vse.
- Potreba po ljubezni in pripadnosti je lahko v večji meri zadovoljena v družini s permisivno vzgojo, saj je za ta vzgojni stil značilna visoka raven sprejemanja, starši dajejo otroku veliko ljubezni; v manjši meri pa v družini z brezbrižno vzgojo, saj je za ta vzgojni stil značilna nizka raven sprejemanja.
- Potreba po spoštovanju je lahko v večji meri zadovoljena v družini z avtoritativno vzgojo, ker se takšna vzgoja navezuje na enakost; v manjši meri pa v družini z avtoritarno vzgojo, ker se mora otrok podrejati staršem ali ker otrok ni udeležen v odločanju.