Suzanne Kobasa je preučevala osebnostno čvrstost in ugotovila tri sestavine osebnostne čvrstosti.
Opredelite osebnostno čvrstost, opišite sestavino nadzor in poimenujte še drugi dve sestavini osebnostne čvrstosti.
Opredelitev osebnostne čvrstosti: lastnost, od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic.
Sestavina nadzor: osebe z notranjim nadzorom menijo, da same usmerjajo svoje življenje; nadzorujejo dogodke; vzroke za dogajanje pripisujejo sebi. Osebe z zunanjim nadzorom menijo, da nimajo nadzora nad tem, kar se jim dogaja v življenju.
Drugi dve sestavini:
- izzvanost (dojemanje situacije kot izziv),
- angažiranost (zavzemanje).
Z enim primerom ponazorite osebo z visoko in z drugim primerom osebo z nizko osebnostno čvrstostjo, ki na poti do morja ostaneta v prometnem zastoju. V obeh primerih naj bo razvidna sestavina nadzor in vsaj še ena sestavina.
Oseba z visoko osebnostno čvrstostjo, npr.:
Alja se pelje s prijateljicami na izlet proti morju. Ko pridejo do zastoja, reče prijateljicam, da je tako vsak vikend in da bodo že zdržale. Zavzame se, da se grejo razne miselne igrice med počasnim premikanjem (angažiranost). Alja ve, da v takšni situaciji lahko vpliva samo na svojo mirno vožnjo in ustrezno varnostno razdaljo za avtom pred njo (notranji nadzor).
Oseba z nizko osebnostno čvrstostjo, npr.:
Jan bi šel rad čimprej surfat, a na poti do morja ostane v zastoju. Zajame ga obup (izzvanost – negativno), zato zapelje na parkirišče ob cesti in začne besno pisati SMS-sporočilo prijateljem: »Grozno, vse stoji. Danes mi ni usojeno, da grem surfat.« (zunanji nadzor)
Presodite in pojasnite, kako lahko posameznik krepi svojo osebnostno čvrstost (skupaj tri presoje s pojasnitvami).
- zavestno vzame stresorje kot priložnost za razvoj: situacija mu postane izziv in ne grožnja;
- vadi prepoznavanje negativnih čustev: tako jih lažje nadzira in ustrezno izrazi; s tem poskrbi za bolj konstruktivno spoprijemanje z njimi v različnih situacijah;
- skrbi za kakovostne odnose z ljudmi, ki mu pomenijo oporo v težjih situacijah oziroma ga spodbujajo, da zmore: s tem krepi občutek, da zmore vplivati na spoprijemanje s težavami;
- s pozitivnimi potrditvami vzdržuje ustrezno samopodobo: posameznik z ustrezno samopodobo meni, da je sposoben in da bo rezultat odvisen od njega;
- skrbi zase, telesno (z različnimi telesnimi aktivnostmi) in duševno (sprostitvene tehnike): tako je posameznik bolj pripravljen na spoprijemanje s stresorji.