Monika si vsak večer za zjutraj pripravi avtomobilske ključe na isto mesto v predsobi. Nekega dne pa tega ni naredila in ključev zjutraj ni bilo na običajnem mestu. Zelo jo je začelo skrbeti, kako bo prišla pravočasno v službo na pomemben sestanek z direktorjem. Da bi lahko pravočasno šla od doma, je začela ključe brezglavo iskati po vsem stanovanju.
Poimenujte in opišite tri različne strategije reševanja miselnih problemov.
- poskusi in napake: reševanja se lotimo bolj ali manj naključno; ugibanje načinov reševanja;
- postopna analiza: reševanje razdelimo na vmesne cilje; problem rešujemo postopoma prek posameznih korakov;
- vpogled: do rešitve pridemo z nenadnim vpogledom (uvidom), ki temelji na prestrukturiranju problema.
Poimenujte Monikino strategijo reševanja miselnih problemov in ponazorite reševanje njenega problema s preostalima dvema strategijama (za vsako strategijo navedite eno ponazoritev). Ponazorjeni strategiji tudi poimenujte.
Monikina strategija: poskusi in napake
Ponazoritvi preostalih dveh strategij:
- postopna analiza: Monika se je najprej zavestno umirila, da se je lahko bolj sistematično lotila reševanja situacije (prvi korak). Potem je razmislila, kje bi lahko bili ključi (naslednji korak). Ker sta s sinom dogovorjena, da si lahko občasno sposodi njen avto, je šla v njegovo sobo (naslednji korak). Ključe je našla v žepu njegove jakne.
- vpogled: Monika bi najprej razmislila, ali lahko pravočasno pride v službo na sestanek tudi brez svojih ključev. Ko razmišlja, kaj lahko stori, v nekem trenutku ugotovi, da ni nujno potrebno, da najde svoje ključe, ampak lahko vzame rezervne.
Presodite in pojasnite, kakšen je vpliv različnih psiholoških dejavnikov na uspešnost reševanja miselnih problemov (skupaj štiri presoje s pojasnitvami).
- motivacija: notranja motivacija spodbuja izbiranje problemov, ki nas zanimajo, in zato dlje vztrajamo pri reševanju; zaradi visoke motivacije in interesa lahko spregledamo fiksacijo mišljenja; kot rešitev sprejmemo to, kar si sami želimo, da bi bila rešitev;
- čustva: prijetna čustva srednje intenzivnosti spodbujajo in usmerjajo mišljenje v bolj učinkovito reševanje; močna ali neugodna čustva povzročajo večjo vznemirjenost in s tem manjšo zmožnost koncentracije;
- inteligentnost: višja inteligentnost omogoča hitrejše reševanje in/ali izbiro bolj učinkovitih strategij; nižja inteligentnost lahko upočasni reševanje in vodi k manj učinkovitim strategijam;
- znanje: več znanja omogoča drugačno videnje problema in s tem olajšano reševanje; več znanja pa lahko zmanjšuje zmožnost reorganizacije/prestrukturiranja problema;
- izkušnje: več izkušenj omogoča izbiranje bolj učinkovitih strategij; več izkušenj pa lahko povzroči fiksacijo mišljenja in s tem togost pri reševanju problemov.