Maturantka Ines je prosila sošolki Matejo in Sašo za zapiske snovi. Mateja ji je odgovorila, da ji zapiske lahko posodi naslednji dan, saj jih danes še potrebuje. Saša pa ji zapiskov sploh ne želi posoditi, ker so pač njeni.
Opredelite prosocialno in proindividualno vedenje. Navedite dve obliki prosocialnega in dve obliki proindividualnega vedenja.
Prosocialno vedenje zajema vse aktivnosti, ki jih družba vrednoti pozitivno; vedenje, ki je naravnano na pomoč drugim, ki so v težavah; v iskanje koristi za druge; v zadovoljevanje potreb drugih ljudi.
Proindividualno vedenje je vedenje, ko v ospredje postavljamo sebe in svoje koristi.
Obliki prosocialnega vedenja: sodelovanje, altruizem, pomoč
Obliki proindividualnega vedenja: egoizem, asertivnost, tekmovalnost
Poimenujte in opišite vrsto proindividualnega vedenja, ki opisuje Matejino, in vrsto vedenja, ki opisuje Sašino vedenje. Na primeru vedenja mladostnika ponazorite še obliko prosocialnega vedenja. Ponazorjeno obliko tudi poimenujte.
Matejino vedenje – asertivnost: vedenje, kjer v ospredje postavimo sebe, vendar smo ob tem spoštljivi tudi do drugih in upoštevamo njihove interese.
Sašino vedenje – egoizem: vedenje, ko v ospredje postavimo zgolj sebe (lahko tudi na račun drugih).
Ponazoritev prosocialnega vedenja, npr.: Ines se s sošolci dogovori, da vsak pripravi zapiske enega dela snovi, zapiske si izmenjajo in tako imajo vsi zapiske celotne snovi. (sodelovanje)
Presodite in pojasnite posledice prosocialnega in proindividualnega vedenja za življenje in uspešnost ljudi (skupaj štiri presoje s pojasnitvami).
Presoje posledic s pojasnitvijo, npr.:
- spodbujanje doseganja boljših rezultatov: tekmovanje spodbuja doseganje boljših rezultatov, saj poskušamo biti boljši od tekmeca (kdo bo boljši) ali tekmujemo sami s seboj;
- slabšanje medosebnih odnosov: odnosi se slabšajo, saj zaradi želje po lastni koristi lahko delujemo v škodo drugih (npr. nepoštena igra ali namerna poškodba tekmeca);
- lastno nezadovoljstvo: zaradi pretiranega altruizma lahko delujemo celo v lastno škodo, s tem pa se pojavlja nezadovoljstvo (občutek izkoriščanja …);
- večja uspešnost več posameznikov: zaradi sodelovanja imamo vsi vpleteni več možnosti za uspeh, kot če bi delovali samostojno.