Primer 1: Mama je pred odhodom v službo na mizi pustila listek, na katerem je pisalo: »Tvoj želodček se bo razveselil, če boš pogledal v hladilnik.« Ko je sin Jaka prišel domov in prebral listek, se je nasmehnil, saj je vedel, da mu je mama v hladilniku pustila kosilo.
Primer 2: Robi in Marko si dopisujeta prek mobilnega telefona. Robi pošlje fotografije z njune skupne poti pred davnimi leti in napiše: »Se spomniš teh krajev?« Marko napiše: »Nada :))).« »Hm,« reče Robi in naguba čelo. Napiše: »A to je po špansko? Misliš nič?« Marko odgovori: »Da, ničesar se ne spomnim.«
Opišite štiri izmed šestih elementov komunikacijskega procesa: pošiljatelj, prejemnik, kanal, kodiranje, dekodiranje, šum.
- Pošiljatelj: oseba, ki kodira sporočilo (s pretvorbo svojih misli, čustev, namenov) v sporočilo, primerno za pošiljanje.
- Prejemnik: oseba, ki dekodira sporočilo; interpretira pomen sporočila.
- Kanal: sredstvo/način prenašanja sporočila.
- Kodiranje: pretvorba misli, čustev, namenov v znake, za katere predvidevamo, da jih bo druga oseba pravilno razbrala; pretvorba v sporočilo, primerno za pošiljanje.
- Dekodiranje: sprejem poslanih dražljajev; interpretacija prejetega sporočila.
- Šum: vse, kar ovira sporazumevanje.
Iz primera 1 izpišite osebe ali dele besedila, ki ponazarjajo posamezni element komunikacijskega procesa (zadostujejo štirje elementi, ki jih tudi poimenujte). V primeru 2 ugotovite, kaj bi lahko povzročilo komunikacijski šum in zakaj do šuma ni prišlo.
Elementi iz primera 1 (npr.):
- pošiljatelj: mama
- prejemnik: Jaka
- kanal: listek s sporočilom
- kodiranje: »Tvoj želodček se bo razveselil, če boš pogledal v hladilnik.«
- dekodiranje: Jaka je razumel, da mu je mama v hladilniku pustila kosilo.
Komunikacijski šum v primeru 2:
Komunikacijski šum bi lahko povzročil Markov zapis »nada«, saj je uporabil besedo, ki ni v ustaljeni rabi (oziroma izrazil se je v drugem jeziku), in bi Robi lahko napačno dekodiral sporočilo. Do šuma ni prišlo, ker sta Marko in Robi v nadaljnjem dopisovanju razjasnila pomen sporočila.
Presodite, v katerem izmed zgornjih primerov gre za komunikacijo in v katerem za sporočanje. Svojo presojo utemeljite. Napišite tri predloge, kako lahko učinkovito pošiljamo in/ali prejemamo sporočila.
Presoja in utemeljitev:
- Primer 1: sporočanje – sporočilo je potekalo v eni smeri (mama → Jaka, brez povratne zveze).
- Primer 2: komunikacija – prijatelja sta izmenjevala sporočila (komunikacija kot dvosmeren proces).
Predlogi za učinkovito pošiljanje in/ali sprejemanje sporočila (npr.):
- Trudimo se, da je naše sporočilo razumljivo.
- Pozorni smo na to, kako je prejemnik razumel sporočilo.
- S svojimi besedami povzamemo, kako smo razumeli pošiljateljevo sporočilo.
- Izogibamo se neskladju med besednimi in nebesednimi sporočili.
- Sporočilo naj vključuje vse nujne informacije, ki so potrebne za razumevanje.