Psiholog je za izbiro najprimernejšega kandidata za delovno mesto uporabil test inteligentnosti. Ta je vseboval naloge, ki so se nanašale na pojasnjevanje pomena pregovorov, kot npr.: »Kovačeva kobila je vedno bosa«, in naloge, v katerih so morali kandidati logično nadaljevati dano zaporedje števil.
Navedite in opišite tri faktorje primarnih umskih sposobnosti po Thurstonu.
- besedni faktor (besedno razumevanje): razumevanje besednih odnosov in vsebin;
- faktor besednosti (tekoča raba besed): sposobnosti, povezane z obsegom besednega zaklada (besedna produktivnost in hitrost pri ravnanju z besednim gradivom);
- številski (numerični) faktor: hitrost in točnost računskih informacij, ravnanje s številskimi simboli, izvajanje enostavnih računskih operacij;
- prostorski (spacialni) faktor: razumevanje prostorskih odnosov, sposobnost prostorskega predstavljanja;
- zaznavni (perceptivni) faktor: sposobnost hitrega in točnega zaznavanja, zaznavanje majhnih razlik v vzorcih;
- spominski faktor: sposobnost pomnjenja oziroma usvajanja in ohranitve besednega in drugega gradiva;
- faktor (abstraktnega, logičnega) sklepanja: sposobnost presojanja logičnih in miselnih odnosov, sklepanja in iskanja pravil, hitrega in učinkovitega odkrivanja novih odnosov med informacijami.
Iz zgornjega primera ugotovite, katera faktorja po Thurstonu je psiholog preverjal z nalogama. Za vsakega od teh faktorjev navedite poklic, za katerega je pomembna izraženost tega faktorja, in pojasnite, zakaj.
- Psiholog je z nalogo pojasnjevanja pomena pregovorov preverjal besedni faktor (besedno razumevanje).
- Pri nalogi z logičnim nadaljevanjem zaporedja števil je psiholog preverjal faktor (abstraktnega, logičnega) sklepanja.
Navedba poklicev in pojasnitev, npr.:
- besedni faktor: pesnik – lažje oblikuje metafore; filozof – lažje razume zapletene filozofske koncepte, ki so opisani z besedami;
- faktor sklepanja: znanstvenik – lažje postavlja nove hipoteze na podlagi že znanih podatkov; kriminalist – pri razreševanju zločinov lažje sklepa o vzrokih in posledicah, motivih in dejanjih.
Pojasnite dve prednosti in dve pomanjkljivosti uporabe merjenja inteligentnosti pri izbiri kandidatov za delovno mesto.
Prednosti, npr.:
- tako preizkušamo sposobnosti kandidatov z veljavnimi, zanesljivimi in občutljivimi merami;
- inteligentnost je dober napovednik delovne uspešnosti;
- omogoča nam objektivno ugotavljanje sposobnosti.
Pomanjkljivosti, npr.:
- če se uporablja kot edini kriterij za izbiro za delovna mesta, na katerih so pomembne tudi druge sposobnosti in lastnosti;
- dosežki na testih inteligentnosti so odvisni tudi od motivacije, utrujenosti in drugih dejavnikov;
- včasih lahko bolje napovemo delovno uspešnost na podlagi delovne uspešnosti kandidatov na prejšnjih delovnih mestih.