Čustva doživljamo v okoliščinah, ki jih ocenimo kot subjektivno pomembne.
Opredelite, v kakšnih situacijah doživljamo čustvi veselje in strah. Obe čustvi opišite glede na vrednost, aktivnost in sestavljenost.
Veselje: doživljamo, kadar ocenimo, da smo dosegli pomemben cilj; doživljamo, kadar ocenimo, da smo uresničili pomembno željo ali vrednoto.
Opis veselja: prijetno (pozitivno), pomirjajoče/vzburjajoče čustvo, temeljno (osnovno) čustvo.
Strah: doživljamo, kadar ocenimo, da je ogroženo nekaj za nas pomembnega.
Opis strahu: neprijetno (negativno), vzburjajoče in temeljno (osnovno) čustvo.
Ponazorite situacijo, v kateri ena oseba doživlja veselje in druga strah, tako da bo razvidno, zakaj osebi doživljata različni čustvi kljub istim okoliščinam. V primeru ponazorite nebesedno izražanje čustev obeh oseb (po dva izraza za vsako čustvo).
Ponazoritev situacije, npr.:
Gal in Jakob sta oba pisala test iz nemščine in dobila enako oceno 3. Gal je bil vesel, ker je prej vedno dobival slabše ocene (ocenil je, da je dosegel pomemben cilj). Jakoba pa je bilo strah zaradi visokega pričakovanja staršev glede nemščine (ocenil je, da je ogroženo spoštovanje staršev do njega).
Nebesedno izražanje čustev:
- Gal je pokazal veselje z dvigom pesti in nasmehom (kotički ustnic, obrnjeni navzgor).
- Jakob je pokazal strah tako, da je imel na sredini čela vodoravne gube, drža trupa je bila rahlo sključena.
Presodite, s katerimi oblikami učenja lahko starši učijo otroke izražanja veselja in strahu. Svoje presoje tudi pojasnite (skupaj tri presoje s pojasnitvami).
Presoje in pojasnitve:
- otrok se od staršev lahko uči izražanja veselja z modelnim učenjem: če bo otrok opazil, da se mama zmeraj široko nasmehne, ko sreča prijateljico, bo tudi sam podobno izražal veselje, ko bo s prijatelji;
- otrok se od staršev lahko uči izražanja strahu z modelnim učenjem: če bo otrok opazil, da se oče boji psov in zaradi tega otrpne, je večja verjetnost, da bo tudi sam enako izražal strah ob srečanju s psom;
- otrok se od staršev lahko uči izražanja veselja z instrumentalnim pogojevanjem: če bodo starši otroka pohvalili, ko pokaže veselje ob uspehu sorojenca, bo otrok izražal veselje v podobnih situacijah;
- otrok se od staršev lahko uči izražanja strahu z instrumentalnim pogojevanjem: če bodo starši otroka kregali, ko bo doživljal in pokazal, da se boji pajkov, je možno, da bo strah potlačil in navzven ne bo izražal strahu;
- otrok se od staršev lahko uči izražanja veselja z besednim učenjem: če bo starš večkrat rekel otroku: »Daj, nasmehni se, ko srečaš prijatelja«, se bo otrok tega navadil in bo izražal veselje.