John Watson je v svoji raziskavi z dečkom Albertom proučeval, kako se s klasičnim pogojevanjem naučimo doživljati strah.
Opišite potek Watsonove raziskave in navedite še dve drugi obliki učenja, s katerima se lahko učimo čustev.
Potek raziskave:
Watson je najprej opazoval, kako se deček Albert odziva na različne dražljaje – večina dražljajev (npr. bela podgana) pri Albertu ni povzročila nobenega posebnega odziva. Ko je Watson s kladivom udaril po jekleni palici, je nastal močan zvok in Albert se je tega zvoka ustrašil. Potem je Watson Albertu pokazal podgano in hkrati udaril po palici – Albert je vsakič doživel strah. Ko je Watson postopek večkrat ponovil, se je Albert naučil, da sta zvok in podgana povezana, in se je ustrašil že takoj, ko je zagledal podgano, brez udarca po palici.
Drugi dve obliki učenja: instrumentalno pogojevanje, modelno učenje (posnemanje)
Za vsako od navedenih dveh oblik učenja razložite, kako pri njej poteka učenje doživljanja ali izražanja čustev, in to ponazorite na primeru učenja strahu pri otroku.
Instrumentalno pogojevanje:
- Razlaga: drugi ljudje s svojim odzivom nekatera čustva podkrepljujejo, drugih ne ali jih celo kaznujejo; tako se naučimo, katera čustva in v katerih situacijah so primerna.
- Ponazoritev: otrok se ustraši malega psička. Vsi, ki to vidijo, se mu smejajo in norčujejo iz njega. Ko se ta situacija večkrat ponovi, otrok čustva strahu ne bo več izražal.
Modelno učenje:
- Razlaga: otrok opazuje starše in njihovo izražanje čustev ter to poveže s posameznimi situacijami; tako se uči, v katerih situacijah in kako ljudje izražajo posamezna čustva.
- Ponazoritev: otrok opazuje mamo, ki je vedno zelo prestrašena, kadar na sprehodu srečajo velikega psa. Zato se tudi sam začne bati psov.
Presodite in pojasnite, kateri dejavniki poleg učenja še vplivajo na doživljanje in/ali izražanje čustev (tri presoje s pojasnitvami).
- starost posameznika: majhni otroci še nimajo razvitih kompleksnih čustev; otroci še ne znajo (dobro) nadzirati izražanja čustev;
- duševne obremenitve: ko posameznik doživlja močan stres, bodo njegova čustva bolj intenzivna; če je zelo obremenjen, morda teže nadzira izražanje svojih čustev;
- kultura: kako intenzivno izrazimo neko čustvo, je odvisno od kulture, v kateri živimo;
- značilnosti situacije: v formalni situaciji (na prireditvi …) bomo čustva izrazili drugače kot v neformalni (med prijatelji);
- vzgojni stil v družini: otroci, vzgajani v avtoritarni družini, lahko doživljajo več jeze in strahu, a ju ne izražajo;
- čustvena prikrajšanost: če je posameznik v prvih letih življenja čustveno prikrajšan, morda kot odrasel ne bo znal uravnavati doživljanja in izražanja svojih čustev.